Vsaka posamezna situacija se mora obravnavati drugače in zdravstveni ter varnostni ukrepi, ki jih je treba uvesti, se lahko zelo razlikujejo. Delavec morda potrebuje medicinsko rehabilitacijo (npr. fizioterapijo), poklicno rehabilitacijo (npr. usposabljanje za pridobitev novih veščin, če ne more opravljati istega dela kot prej), prilagoditev delovnega mesta na podlagi ocene fizične obremenitve, spremembo delovnega časa za zmanjšanje utrujenosti, če mora potovati v času prometnih konic. 

Vloga ocene tveganja

Strokovnjaki s področja varnosti in zdravja pri delu lahko podpirajo uspešen postopek vrnitve na delo z izvajanjem ocen tveganja, ko se delavec po bolezni ali poškodbi vrne na delo, ali če ima zdravstvene težave, ki lahko vplivajo na delo, oz. delo, ki lahko vpliva na zdravstvene težave. Primeri vprašanj, ki jih je treba obravnavati pri oceni tveganja: 

• Ali bi nadaljevanje na istem delovnem mestu dodatno ogrozilo zdravje delavca (npr. delovna obremenitev, delo v izmenah)?
• Ali je bolezen oz. poškodba vplivala na zmožnost delavca za varno in učinkovito opravljanje dela (npr. delo na višini je lahko omejeno, če obstaja tveganje, da delavec dobi vrtoglavico ali izgubi zavest)?
• Ali je delavec vključen v trajni načrt zdravljenja?  
• Ali obstajajo morebitni stranski učinki zdravil, ki jih jemlje delavec?

Prilagoditev delovnega mesta

Med okrevanjem osebe se lahko začasno uvedejo ukrepi. Če poškodba ali bolezen povzroči trajno omejitev, se lahko ukrepi in prilagoditve delovnega mesta uvedejo dolgoročno, ob upoštevanju izgube delovne sposobnosti. 

Primeri sprememb delovnega mesta:

• prilagoditev delovnih mest (npr. ponovno kalibriranje opreme za izboljšanje varnosti ali izboljšanje dostopa do prostorov);
• bolj prilagodljivi urniki dela (npr. za obiskovanje zdravljenj in obiske pri zdravniku) ali 
• zmanjšanje količine dela (npr. nudenje alternativnega dela).

Elementi uspešne vrnitve na delo (modul za strokovnjake s področja človeških virov)

Primeri dobrih praks